»Motivi pesmi, ki so živeli iz roda v rod tudi več stoletij, so ustvarjalce navdahnili v nov preplet glasbenih pokrajin, med katerimi imajo osrednje mesto globoka občutja usode žensk.«

»Poudarki v pesmih se zgoščajo okrog različnih vsebin: govorijo o slikarkah in slikarjih, o času nastanka, o likovnih problemih, o lastništvu slik ... Vselej pa so sporočila povezana z današnjim časom in prostorom ter z besediščem mladih«

»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …«

»Pesem o sebi, ki je 'himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres,' je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza.«

»Boli v srce me sonca zlat smehljaj, / ki ga slepi mrtvaški vonj krvi, / a bolj od smrti, ki povsod mori, / boli izmučen tvoj me tih vzdihljaj.«

»Senca šelesti? / Trapasta metafora – / šelesti knjiga.«

»Osrednji simbolni element obsežne prostorske kompozicije, sestavljene iz več kiparskih elementov, je motiv čolna na večni poti med tostranstvom in onstranstvom...«

»Vsem naj bom / neznan.«

»Knjiga barka, knjige starodavna pisma, naslovi knjig so kot poletni dež, ki prinaša vodo za osušene akvarele.«